Anda Klančič, Misli
Zaradi upoštevanja specifike razstavnega prostora, kot je niz z zgodovino prežetih prostorov južnega trakta nekdanjega cistercijanskega samostana Fons Beatae Marie in današnje Galerije Božidar Jakac, ki ga danes poimenujemo lapidarij, je bil vanj tudi tokrat nekako logično umeščen v opredmetenost orientiran avtorski projekt. Lapidarij namreč kot izbran prostor za prezentacijo kamnitih historičnih spomenikov in arhitekturnih ostalin nekako logično narekuje predstavljanje kiparskih oziroma sorodnih tridimenzionalnih likovnih stvaritev. Prav s stališča pojma lapidarij se zdi nenavadno, da se tokrat predstavlja umetnica, ki svoje ustvarjalne potenciale usmerja v povsem kontrastne materiale, ki so v nasprotju s kamnom krhki, mehki in prosojni. Anda Klančič sodi namreč med vidnejše slovenske oblikovalke na področju tekstilne in vlaknene umetnosti. A kljub temu da je Anda Klančič v strokovnih krogih prepoznavna predvsem po mojstrskem obvladovanju izdelave zračne čipke, kar s pridom izrablja pri oblikovanju nakita in modnih dodatkov, kjer pride do izraza formalna minucioznost, nas je pri odločanju za pripravo razstave prepričala z monumentalnejšimi kiparsko zaznanimi deli. Tu mislimo predvsem na njene lupine oziroma torze človeških teles naravnih dimenzij iz palmove skorje ali na nekoliko mlajše tekstilne objekte, ki jih je naslovila V objemu narave. Ti odtisi dajejo gledalcu vtis sublimiranih podob, ki naj bi dobili v okolju opuščenih samostanskih prostorov nove vsebine. Ob tem, da je osrednje izrazno sredstvo Ande Klančič sukanec in njeno orodje igla šivalnega stroja, ji nove ustvarjalne vzgibe vzbudi vsak material, ki ji ponuja nove kreativne možnosti. V tem smislu jo vznemirja vse, kar ji »pride naproti«, še posebej v naravi. Zato ni prav nič čudno, da so njeno izrazno sredstvo lahko tudi drevesna skorja, lasje ali pa eterično prosojni umetni materiali. Vsak izmed njih ima specifične lastnosti in ponuja nove strukture ali morda barvne učinke in Anda Klančič zna učinkovito izrabiti njihovo izrazno moč. Fascinacija z naravo se dobesedno zrcali v njenih delih. Upodobitve drevesnih listov, koščka travnika, obličja deteljice in ne nazadnje morskih valov so na moč neposredne, a vendar vselej v neki konotativni zvezi. Tako na primer trava ni le preprost skupek travnih bilk, kajti njena »rast« je omejena na človeško dlan… Nasploh se v delih Ande Klančič presenetljivo pogosto pojavlja človeška ali bolje moška roka oziroma natančneje razprta dlan. Ta roka je hkrati vir življenja (seme travnih bilk), objem (V objemu narave) in znak moči. Konceptualno izhodišče njene tokratne razstave pa je človeška misel, ki jo ponazori s krepkimi in karakterno obarvanimi trakovi (reciklirane iz rabljenih tekstilij). Izbrala je temo, ki jo je izluščila na osnovi lastnih opazovanj in zaznav, a hkrati ob misli na slehernika med nami. Za izhodišče razstave si je izbrala realne misli. Te so prizemljene in zato temeljne. Pomenijo izhodišče in imajo prehoden značaj. Opredeljuje jih lik kocke in rjava barva. Z umestitvijo para monumentalnih štiriperesnih deteljic nas umetnica opozarja, da smo na križišču miselnih stanj. Deteljici, ki komaj opazno aludirata na človeški obličji (ženska in moška podoba) nas opozarjata, da je smer naših miselnih poti odvisna tudi od sreče, ne le od nas samih. Sreča pa se skriva tudi v ljudeh, ki nas obkrožajo in vplivajo na naša miselna stanja in usmeritve. Ker je odvisno od sreče, v kakšnem miselnem stanju se bomo znašli naslednji trenutek, nam Anda Klančič ponuja tri temeljne poti. Znajdemo se lahko v objemu modrih, svetlih ali pa nas zanese v temne misli, iz katerih se običajno najteže izmotamo. …. Kadar se znajdemo v objemu modrih oziroma pametnih misli, so miselni procesi intenzivni in impulzivni. Skoncentriranost takih misli nas lahko privede do pomembnih kreativnih dejanj. Druga ponujena pot nas vodi v polje svetlih misli. Te so vesele, sproščene in nas napolnijo z ustvarjalno energijo. Zaradi sončnih barvnih odtenkov jih zlahka prepoznamo. Da Andi Klančič pomeni posebno srečo, ko se znajde sredi takih misli, nas opozori z minuciozno oblikovano človeško pestjo (naslovila jo je Desideria Pia – Pobožne želje), ki je ujela tako velik zalogaj sreče, da je ne more več zadržati in ji počasi uhaja iz rok (ponovno se pojavi motiv štiriperesnih deteljic). Sredi svetlih misli pa se nam na razprti dlani ponujajo travne bilke v vsej svežini mlade rasti. Ta motiv lahko razumemo tudi kot simbolni prikaz odziva okolja na svetle misli. A kadar nam sreča nikakor ni naklonjena, pademo v objem temnih, črnih misli. Te so težke, zamotane, in ko se zelo namnožijo, postanejo boleče zašiljene. Ko nas take misli prežamejo, se zdijo nerešljive in povzročajo težke blokade. A tudi take misli enkrat najdejo izhod in se kot vse druge počasi umirijo. Šele zavedanje, da so vse vrste miselnih stanj eno samo valovanje, in ko se vprašamo tako, kot Anda Klančič sredi valovanja misli: »Če so meje nebo?«, takrat se lahko zgodi, da misel, ki jo želiš osvojiti, tudi ujameš (Ujeta misel). Mislim, da so umetnici najljubše »ujete misli« prav njena umetniška dela, ki jim sledimo v projekciji nanizanih posnetkov. Preko umetničine Avre, ki se simbolično pojavlja v neposredni bližini, postanejo njena dela prepoznavna širom po svetu. Anda Klančič svoj razstavni projekt zaključi s samostojno instalacijo, ki jo je naslovila Memento mori (Misel na smrt). Z njo ne opozarja zgolj na dejstvo, da so vse misli minljive, temveč da so lahko tudi škodljive … A ob nizu propadajočih in v prah spreminjajočih se človeških lupin je mlad par, pred katerim so odprte še vse vrste miselnih poti, preden se jim bo pridružil. Umetnica nas želi s to razstavo opomniti, da je naše življenje v nenehnem mlinu spreminjajočih miselnih stanj in poti, ki jih lahko nemalokrat tudi sami usmerjamo v želeno smer. Barbara Rupel, kustosinja razstave Vabimo tudi k ogledu ostalih stalnih zbirk ! ___________________________________________________________ GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki T: 07/49 87 008, 49 87 108 F: 07/49 87 335 Kaj: Instalacija Kdaj: pet, 12.10. ob 18.00 do ned, 25.11. Kje: Galerija Božidar Jakac, Grajska cesta 45, Kostanjevica na Krki, 07/49 87 008 Vstopnina: odrasli 3.00 EUR, otroci in mladina 1.50 EUR 2007-10-12 12:00 |
Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:
Razstave / Rafael Samec: SREČEVANJA Razstave / Immaterial/Immateriell/Brezpredmetno Razstave / Edvard Zajec Umetnik in računalnik Razstave / RAZSTAVA MOJE STOPINJE Razstave / Karel Cudlín Razstave / Err0r: Pogled (Jernej Županič ) Razstave / Err0r: Jernej Županič - Pogled Razstave / BORIS GABERŠČIK Razstave / Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske: Odprtost barvenga sveta Razstave / Moj prijatelj Pitipat - fotografska razstava Vasje Doberleta Razstave / Vuk Cosic: Le krama, komentarji in refleksije; MG chez Vuk, razstava Razstave / Stane Jagodič - X-Ray Art (1972 - 1999) Razstave / Elegija Kozolcem Razstave / Razstava ČEVLJI Z IDRIJSKO ČIPKO/SODOBNOST, VPETA V TRADICIJO Razstave / Mobilni arhiv Razstave V Tej Kategoriji:
Razstave - Odprtje razstave slik DUŠANA STERLETA z naslovom SLEDI - Studio Najbrt - oblikovalska razstava - Razstava naravoslovnih fotografij - Razstava del Zlatka Praha - Razstava "Svet skritih iluzij in resničnih podob" - POSLIKAVA TEKSTILA - PHOTONIC MOMENTS 2007 - Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do "avsenikov" - Fotografije Janko Jelnikar - Med belim kamnom in rdečo zemljo - PRVA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BRYANA ADAMSA V SLOVENIJI - Vabilo na septembrsko prireditev v Klini - STOLI / CHAIRS - Zbudimo zmaja na Ljubljanskem gradu: Zmajeve norčije - Tomaž Tomažin Trenutno Online:4 clanov, 40 gostov: BlindPoet, Dex, Grimmy, HocusPocusCrocus, Google, MSN.com, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Slurp, Speedy Spider Iskanje: |
No comments yet
element studio jakac galeriji arheolo instalaciji anti razli jenny izbrana sinagoga rimski izlo spreminjevalec slikarji grad puhar photo kratka gradu virtual pehrson predstavila likovnih main vedeli artnetlab likovne projekte obmo etku pohorju gorica pove enih arhivov slovenska januar ekonomije avtorskih babic romula volnenih mirko specifi sernec habermehl umetnosti tradicijo zdslu muzejev
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
