Divji v srcu

Razstavljajo Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe, Jurij Kalan, Mirko Bratuša

DIVJI V SRCU

Pred desetletjem so Aleksij Kobal, Jurij Kalan in Silvester Plotajs Sicoe pripravili skupinsko slikarsko razstavo Divji v srcu. Naslov Lynchevega filma je postal ime projekta, ki ga galerija Equrna gosti že tretjič. Ob drugi razstavi, leta 2003, je trojica k sodelovanju povabila slikarja Gregorja Kokalja, tokrat pa Divji v srcu prestopajo zamejitev z medijem slike, saj »divji« postaja tudi kipar Mirko Bratuša.
Kobal, Kalan in Sicoe se poznajo že iz srednješolskih let. Skorajda istočasno so študirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med seboj prijateljujejo in vsi trije, pa tudi letošnji »novinec« Bratuša, so že pred prvo razstavo Divji v srcu sodelovali z Galerijo Equrna. Dejstvo, da kot umetniki sobivajo v istem prostoru in istem času, pa je vendarle zgolj okvir, ki ponuja možnost sodelovanja. Poiskati je treba odgovor na vprašanje, zakaj so se na prvi razstavi združili le slikarji in od kod razlog in potreba po združevanju?
Umetniki pravijo, da je do ideje za Divje v srcu leta 1998 prišlo bolj ali manj po naključju. Pozna devetdeseta leta so v slovenskem prostoru predstavljala čas, ko se je počasi (in z mnogimi nasprotovanji) pričela uveljavljati umetnost, ki jo danes zasilno imenujemo sodobna. Zdi se, kakor da je med umetniki in drugimi akterji sveta umetnosti v tem času prišlo do razkola. Eni so se skušali približati tendencam, ki jih je narekovala umetniška produkcija Zahoda, drugi pa so vztrajali pri izhodiščih, ki jih je ponujal (prav tako zahodni) modernizem. Slednji so ostajali vezani predvsem na medij slikarstva, kar je povzročilo, da je bila slika, pa čeprav so jo nekateri slikarji skušali graditi na načine, ki bi jih v drugih okoljih z lahkoto izstrelili v polje »sodobnega«, v slovenskem prostoru razumljena kot preživet pojem. Prepad je povečevalo dejstvo, da je bilo razumevanje konceptov »sodobnega« in »modernističnega« kaj hitro poenostavljeno in je vsaj deloma, pomenilo tudi spopad med starejšo in mlajšo generacijo. Slika, ki je bila v slovenskem prostoru dolgo dominanten medij sveta umetnosti je izgubila svoje prvenstvo. Hkrati so se tisti pisci in kuratorji, ki so vztrajali pri raziskovanju slike, v tem času osredotočili predvsem na vprašanja in predstavitve, ki so izključevale figuralno slikarstvo.
Nezadovoljni s situacijo, so se Kalan, Kobal in Sicoe znašli v medprostoru, sicer še vedno slikarji – torej navidezno pripadajoč polju modernizma – toda brez sogovornika, ki bi utemeljeval, zastopal in vrednotil njihovo delo. Združili so se pod imenom Divji v srcu, ki ne zaznamuje enotne avtorske poetike, temveč raznolike načine pristopa k sliki. Ta se deloma navezuje na modernistično figuraliko, ki pa jo umetniki nadgrajujejo z raznolikimi pristopi: prehodom od slike k objektu in uporabo že obstoječih predmetov v Kobalovih delih, urbano ekspresivnostjo v slikah Silvestra Plotajsa Sicoea ali meditacijo nelagodne družinske motivike v skorajda groteskno popačenem Kalanovem realizmu.
Da je leta 2008, ko Divji v srcu nastopijo tretjič, vprašanje slike, ki poskuša preživeti v konfrontaciji z drugimi mediji, postalo nepomembno, dokazuje dejstvo, da se je Kalanu, Kobalu in Sicoeu pridružil kipar Mirko Bratuša. Kakor ostali, tudi Bratuša stoji na meji svetov, se spopada z idejo figuralike v sodobnosti in jo oživlja ter pomlajuje z uporabo raznolikih materialov, vsebinskih in formalnih pristopov.
Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal in Silvester Plotajs Sicoe skupaj nastopajo kot Divji v srcu. Niso skupina, ki bi bila enotna v svojem delu. Ne druži jih enaka poetika. Njihovi opusi so med seboj raznoliki, a vendarle razstavljajo skupaj. S skupnim imenom, ki z leti postaja prepoznavni znak, skorajda logotip, izražajo vero v pomen sodelovanja. Posamezniku sodelovanje v skupini dodeli moč, tako na področju dostopa do javnosti, kakor tudi v polju ustvarjanja, saj je za umetnika posebnega pomena komunikacija z drugimi ustvarjalci.
Divji v srcu prevzemajo kuriranje lastnih razstav. Odrekajo se »zunanjemu« kuratorju, ki oblikuje koncept in vanj šele posledično umesti umetniška dela, zaradi česar je branje umetniškega dela močno določeno s kontekstom, v katerem se umetnina znajde. Divji v srcu prikažejo zgolj umetniška dela sama, razstavijo prerez najnovejše produkcije in gledalcu s tem omogočijo, da se branja umetniškega dela loti brez predhodnega okvirja.
Divji v srcu ostajajo divji skupaj zaradi svojega odnosa do umetnine v katero verjamejo brezpogojno in se njenemu ustvarjanju posvečajo s strastjo. Povezuje jih odnos do sveta, ki ga razkrivajo v svojih delih. Druži jih razmislek o človeški figuri v umetniškem delu in želja po ohranjanju raziskovanja v poljih slikarstva in kiparstva in hkratnega dotikanja skrajnih mej obeh medijev.

Petja Grafenauer Krnc

Kaj: Likovna razstava
Kdaj:
tor, 26.2.
ob 19.00 do sob, 22.3.
Kje: Galerija Equrna, Gregorčičeva 3, Ljubljana
Vstopnina: prost vstop
Dodajte svoje mnenje o razstavi

Mnenja uporabnikov o "Divji v srcu"

Priporoci
Tvoje ime
Umetniška dela
Izvedba
Lokacija
Povprecna ocena
Math Captcha:

Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:

Razstave V Tej Kategoriji:

Trenutno Online:

8 clanov, 53 gostov:
Casper, Eatsnow, FreeSpirit, Highclimber, Kevin, RunningFree, SandyPrints, SecretCelebrity, Gigabot, Google, Archive.org, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Picsearch.com, Slurp, Speedy Spider, Yandex

Iskanje:

No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
Drugacna spletna lestvica : si386.com