Fotografska razstava članov Foto kluba Hrastnik, galerija Delavskega doma Hrastnik

Vabilo na otvoritev fotografske razstave "Zasavska industrijska dediščina" članov Foto kluba Hrastnik

Foto klub Hrastnik je pripravil razstavo "Zasavska industrijska dediščina". Avtorji 34 fotografij so: Jernej Biderman, Tomaž Gnus, Matjaž Kirn, Matevž Kostanjšek, Urša Prosenc, Lucija Senčar, Simon Tanšek, Andrej Zdovc in Vinko Žagar
Otvoritev razstave bo v četrtek 7.12.2006 ob 19.00 uri v galeriji delavskaga doma Hrastnik.
Dela bodo na ogled vsak dan med 17. in 19. uro do 21. decembra 2006.

Vabljeni.




Tekst, z naslovom "Zgodbe, ki nas nosijo ali Čips, smoki, presta in kuhano jajce", ki spremlja in dopolnjuje razstavo je napisala Tadeja Bučar:

Spomeniki spominov. Krojači usode. Kruh in palica. Stvarnik in njegov konec. Tovarištvo, sindikalni domovi, soseske in nohšiht. Kozarec olja ali ščepec soli, ki ga je ravnokar zmanjkalo. Roke, oblez, blato, šmir, ropot, kameradi, veselice. Športni klubi. Avtobus. Erotični koledar. Boni za malico. Popust v blagovnici.

Te podobe so moje. V njih vidim sebe. Vse to sem jaz. Moj vonj, hlad, pot, moja strast, žalost, odtujenost in tisti zrak, ki me tišči k tlom. Vidim poljube, ki so mi iz jame prihajali na usta, ko se je delal dan. Otopelost, praznino in nedeljske goveje juhe. Pogledi so neverjetno tihi. Vse skupaj me pomirja. Najbrž se zato knapi na vseh fotkah smejijo.

Prvič sem za knape slišala od stare mame, ki mi je pripovedovala, da je na Gujdi rinila cicke. In da so cicke prišle iz jame, v njih je bil kuolm, ki so ga nafilali knapi pod zemljo. Mogoče je taista zgodba premamila mojo sestro, da je iz trboveljske gimnazije prebegnila v rudarsko šolo. Drugega neposrednega stika s knapovščino v naši družini žal nimamo. Smo bolj iz Strojne in Cementarne. Moj prvi fant je bil knap. Delal je v hrastniškem šohtu. Od mene je vstajal ob 4h zjutraj, da je šel na avtobus. Smo pa pred vrati doma imeli kuolmkišto. Bila je priročna. Pod njo sem v najstniških letih skrivala cigarete, ki jih je enkrat sosedova pudljica izbezala ven in tako ukinila skrivališče. Po tem incidentu sem cigarete skladiščila doma, saj niso bile več moje, ampak od prijateljice.

Tudi zasavska industrijska dediščina menja obliko, ker se vse spreminja. Danes je takšna, kot jo kažejo ustvarjalci razstave. Uprizarjajo dokument nekega časa, ki ga ni več. Malo jih je, ki še mahajo s krampi. Ostajajo spomini in rojevajo se nove podobe. Jedro, jasno, ostaja isto. Dokler bodo ljudje, bodo te podobe živele. Čutim vonj po žveplu, brezskrbnost in spomine. Dviguje mi kocine. Ko naredim korak vstran zagledam industrijsko glasbo, futurizem, nadrealizem, avantgardo, heavy metal in Terminatorja. Naša industrijska dediščina ima pač ogromno posnemovalcev, kaj češ. Isti motiv z neskončnih perspektiv.

Pripovedovali so mi, kako je ljudi v jami ubilo. Nekoga je potegnil nek stroj in ga je zmlelo, tako da so preostanek šihta prebirali delčke njegovega telesa od premoga. Potem so se ga napili. Povsem drugače pa se spominjam termoelektrarne. Zgolj tri stvari so: raufnk, Iztok Kovač, ki pleše na raufnku in referendum, seveda. Ta zasavski industrijski mastodont mi očitno ni zadal močnejših emocionalnih vezi. Me pa raufnk vedno znova fascinira. Sploh takrat, ko si v Retju ali na Kumskem, v višini z njegovim vršičkom. Je pa to precej neugodno za okolje. Vršiček raufnka v tej višini, to imam v mislih. Ne vem, kaj je danes še dobrega na teh industrijskih spomenikih? Ne vem. Zgodbe o ohranjanju delovnih mest mi pač ne pijejo vode. So pa ti objekti zagotovo zelo fotogenični. Imamo dokaze.

Si, kjer so tvoje korenine. Si, po čemer diši tvoja zgodovina. Združujejo nas zgodbe, ki nam na odru pletejo skupne spomine. Kot bi nekdo odgrnil zaveso, da ti pokaže drevo, ki ga gledaš že vse življenje in si že zdavnaj pozabil nanj. Podobe na fotografijah so koščki vseh nas. Zasavcev. Lahko jih spomeniško zaščitimo. Marketinško zapakiramo njihovo pojavnost in jih vključimo v turistično ponudbo Slovenije. Edinstveni zabaviščni park. Na koncu ogledne ture bo ljubka trgovinica s spominki. Lahko boš kupil malega knapčka, fosforescentno knapovsko berljivko ali kos polakiranega rjavega premoga, ki je ugonobil sosedo za tekočim trakom. Lahko boš kupil razglednice, ki so nastale iz fotografskega cikla ''Zasavska industrijska dediščina''. Lahko pa se boš le sprehajal med zgodbami, ki nas nosijo. Fotografiranje in snemanje bo dovoljeno.

Zasavci smo drugače med boljšimi samomorilci. Imamo privlačen dialekt. Nekaj svetovnih prvakov in ultraekstremnih dosežkov. Odlični smo v umetnosti, neprekosljivi v tovarištvu na število prebivalstva in na kvadratni meter. Ženske smo podvržene ginekološkim težavam, moški pa so podvrženi alkoholu. Med boljšimi smo tudi po številu ljudi z rakavimi obolenji. Čezmerna telesna teža nam povzroča zdravstvene preglavice. Radi ga žuramo, imamo debelo kožo, smo deloholiki in nerazumljivo pripadni. Načeloma smo vedno zanimivi in nas imajo povsod radi. Najbolj znani smo po preklinjanju.

Za občutek domačnosti gre. Brez strahu in nič neznanega ni v teh fotografijah. Varno je. Nič nevednosti in minutko odtod je gozd. Podobe imajo obraze, mravljišče je mirno, soočenje naporno. Tu sem doma.









Kaj: Fotografska razstava
Kdaj:
čet, 7.12.06
ob 19.00 do čet, 21.12.06
Kje: Foto klub Hrastnik, Cesta 1. maja 77, Hrastnik
Vstopnina: ni vstopnine
Dodajte svoje mnenje o razstavi

Mnenja uporabnikov o "Fotografska razstava članov Foto kluba Hrastnik, galerija Delavskega doma Hrastnik"

Priporoci
Tvoje ime
Umetniška dela
Izvedba
Lokacija
Povprecna ocena
Math Captcha:

Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:

Razstave V Tej Kategoriji:

Trenutno Online:

10 clanov, 44 gostov:
CaliforniaDream, CheeseCake, DeaDenD, Fractalfallout, Hippie, LadyWoman, NoOne, PerfectPartners, ScardyCat, VinyLover, Gigabot, Google, Archive.org, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Picsearch.com, Slurp, Speedy Spider, Yandex

Iskanje:

No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
Drugacna spletna lestvica : si386.com