Razstave / Herman Čater - SIBIRIJA, Jure Kravanja - PRSTNI ODTISI, David Brusnjak - OSAMLJENI

Herman Čater - SIBIRIJA, Jure Kravanja - PRSTNI ODTISI, David Brusnjak - OSAMLJENI

fotografska razstava treh članov Fotokluba Maribor

SIBIRIJA
Herman Čater se s fotografijo ukvarja že več desetletij, vendar se v zadnjih letih mediju posveča še posebej intenzivno. Uspešnost dokazujejo številna priznanja in nagrade, ki jih je prejemal na tekmovanjih in razstavah. Preizkušal se je tako v črno-beli kot barvni fotografiji, v okviru različnih motivov in ciklov.
Med njegovimi deli še posebej izstopajo fotografije, posvečene naravi. Njihova posebnost je, da s pretanjenim občutkom sledi detajlnim spremembam, ki jih vidi predvsem v svetlobi in barvi. Zdi se, da se avtor z naravo povsem stopi, jo občuduje, ljubkuje. Mogoče bi občutek najbolje opisali s prispodobo zaljubljenca, ki v svoji ljubi vidi vso lepoto sveta, vendar se zaveda, da njegova draga ni zaspana lepotica, temveč aktivna ženska. Njegovi prizori kot da upodabljajo nekakšne boginje v jutranjih meglicah, zrelih vinogradih, rahlo razburkanem morju.
Kaj nam ti cikli govorijo o sodobnosti? Ob navdušujoči energiji, ki jo prenašajo na gledalca, bi ta, ob očitnem izčrpavanju narave v sodobnosti, ne mogel mimo ekološke problematike, čeprav avtor nikjer neposredno ne opozarjana na perečo situacijo. Nenavadno je le to, da je narava vedno čista, brez posegov človeka, ali pa vsaj prvinska v smislu sobivanja kulture z naravo, kar pa je za današnji čas že nenavadno, če že ne nerealno. Naslednje vprašanje, ki ga narekuje ista »nenavadnost«, je: ali so te pokrajine realne? Računalniške predelave posnetkov danes tkejo vez med realnostjo in svetovi, ki jih posameznik sprejema in "želi videti". Vendar je fotografija vedno bila zavezana realnemu, zato je ob vsakem delu še bolj opravičeno natančno preizpraševanje, kdaj je predrugačenje le dekoracija, kdaj pa doseže status intimne korekture, ki vnaša konsistentno sporočilo.
Razstavljeni ciklus iz Sibirije ima prav takšne lastnosti. Avtor se staplja z neobičajno daljno krajino. Nenavadni objekti, neskončni gozdovi … Njegova ljubljenka je sedaj tujka - mogočna Sibirija. Je povsem drugačna kot slovenska pokrajina, je mrzla, daleč razprostranjena ... Pa vendar se zdi, da tudi ta, ki jo je avtor posnel že na dveh daljših obiskih, preseneča z isto intenzivnostjo. In še z nečim - kljub širjavi in ledu ponuja toplino, med ljudmi, v nasmehih ... kar pa je očitno avtorjeva posebnost. In ko jo izkoristi, nastajajo najboljša dela.

Breda Kolar Sluga

PRSTNI ODTISI
Fotografije, ki jih Jure Kravanja predstavlja na razstavi Prstni odtisi, so s poletnega potovanja po zveznih ameriških državah. Postavitev številčno ni obsežna, vendar pa jo je avtor zgradil iz več serij, kar vnaša večje število likovnega gradiva in s tem danost močnejše, neposredne komunikativnosti.
Podobe Jureta Kravanje, so drobci, okruški, zaustavljeni trenutki časa neke daljne dežele, v kateri že tisočletja in tisočletja žive vsa, nikdar doumljiva čarobna prostranstva prirode, s svojimi lastnimi monumenti in kjer žive v sožitju z njo, ali pa dolge milje vstran – nje prebivalci, s svojimi obeležji, prav tako svojevrstno osupljivimi spomeniki dela lastnega uma in razuma.
Ljudje v omenjenih prikazih niso vidno prisotni, kajti fotografije so naravnane v iskanje tistih vsakodnevnosti ali morda posebnosti, ki krajino v danem trenutku definirajo.
Za slog Jureta Kravanje je značilen defile geometrijske konstante, s čimer se njegova dela postavijo blizu tradicije fotografu prejšnje generacije; prav tako, kot najdemo takšna izhodišča pri klasičnem slikarstvu, ki je na takšne načine prisoten še v našem obdobju.
Očarano navdušenje avtorja je vidno pri podobah obeh polov: tistega, od naših rok nedotaknjenega in onega, ki je tako zelo preoblikovan.
Na vpogled so dela, ki predstavljajo avtorjevo dojemanje velikih naselbin, ki so se na svojevrsten način razvijale v tej deželi. Kajti tako, kot je naša družba nastajala počasi in z daljšimi postanki, imajo tudi mnoga naša mesta še arhitekturna jedra, ki segajo v srednji vek. Ker pa je ameriška družba dosti mlajša – vsaj ob prisotnosti zahodne civilizacije govoreč – so mlada tudi njihova naselja in čas poselitve. Predvsem velja to za večja mesta, ki so vzniknila v nekaj desetletjih in se od evropskih, spodobnim številom prebivalstva, bazično zelo razlikujejo. Če je pri nas tako zelo prisotna preteklost, so ameriška mesta polna funkcionalnosti in nove arhitekturne domiselnosti. Morda bi pričakovali veliko daljše zadrževanje avtorjevega očesa na čarobnosti divje pokrajine, pa je kaj lahko opaziti, da je prav v kontrastnosti naravne, naturalne pokrajine in one skoraj nezemno urbane, pravzaprav našel sinergijo in similarnost.
In če poznamo poprejšnje podobe Jureta Kravanje, polne eksplozivnega kolorita in vznesenosti nad magijo momenta, tedaj razumemo osupljivo širok diapazon, ki izpričuje avtorjevo prvinsko ekstatično navdušenje nad svetom pred domačim pragom in onim onkraj njega.
Likovni kritik
Boris Gorubič

OSAMLJENI
Fotograf David Brusnjak je eden tistih avtorjev, ki zavzemajo širok odnos do svojega delovanja. V tem smislu se ukvarja z raznimi tehničnimi pristopi, povezuje preteklost, oziroma fotografsko preteklost z našim časom, išče pa tudi različne vsebine s katerimi oblikuje svoje serije. Zato ga poznamo kot krajinarja, fotografa idiličnih pejsažev, kakor tudi figuralika v različnih variacijah. S takšnim razponom lahko avtor le pridobi na izkušnjah in mogoče čez čas celo ugotovi, da je njegov način fotografiranja pravzaprav precej podoben, pa čeprav ima pred objektivom vedno kaj novega.
Razstavljena dela je avtor posnel v mestu in sicer na različnih ulicah, praviloma tudi tam, kjer je precej razgibanega dogajanja. Na ta način se je odmaknil od koncepta, ki je sicer precej prisoten v številnih njegovih delih
in kjer ima likovna organizacija lastnosti nekoliko zadržane harmoničnosti. Seveda tudi pri tej seriji lahko govorimo o bolj upočasnjeni perspektivi, kar izhaja predvsem iz tega, da so na posnetkih običajno le posamezne figure. Te so sicer del nekega širšega gibanja, vendar delujejo dosti bolj mirno, kakor če bi bile na fotografijah množice, kjer vsak subjekt zase predstavlja ločeno gibanje, njihov seštevek pa tako pomeni izjemno raznoliko skupino, kar se v likovni konstrukciji odraža kot bogata paleta različnosti. Različno likovno strukturiranost pa je avtor našel v kulisah, ki jih sestavljajo mesto s svojimi mnogimi posebnostmi, na ulicah, trgih in ostalih značilnih predelih.
Pravzaprav bi lahko njegovo serijo opredelili kot portretne fotografije, vendar ne v povsem običajnem pomenu, pač pa v kombinaciji z dokumentarno fotografijo. Kajti osebe, ki jih je fotografiral pravzaprav niso vedele, da se avtor z njimi ukvarja in da ga zanimajo. Like, ki so se znašli na njegovih posnetkih lahko najdemo pravzaprav povsod, a vendar so bili ti na povsem določenem
kraju in z izraznostjo, ki je bila prisotna v nekem trenutku. Ko jih opazujemo, lahko spoznamo, da so del neke situacije, da se spontano vanjo vključujejo in jo sestavljajo. Če hočemo, lahko iz teh fotografij razberemo tudi del njihovih pripovedi, socialne položaje, interese ali občutke. Seveda nam fotografija ne more ponuditi celovito predstavo o nekem posamezniku in to tudi ni njen namen pač pa nam oblikuje dogajanje v katerega je subjekt vključen kot individualist z različnimi lastnostmi, med katerimi jih v trenutku fotografiranja seveda ne more izraziti prav mnogo. In gotovo je zanimivost takšnih fotografij tudi v tem, da nam vendar dopuščajo lahko precej različne razlage neke situacije, oblikujejo številne emotivne vrednosti in pravzaprav nikoli ne povedo vsega. Določene občutke je avtor izgradil tudi z uporabo tehnične izdelave posnetkov, pri čemer je izključil barve. Poleg tega, da gre pri tem za odnos do starejše fotografije, lahko govorimo še o poudarjanju tonske lestvice, ki v razponu med svetlim in temnim še bolj poudarja emotivne učinke.

likovni kritik
Boris Gorupič

Kaj: Fotografska razstava
Kdaj: ob 19.00 do ned, 21.10.
Kje: Fotogalerija Stolp, Maribor
Vstopnina: Vstop prost!
2007-10-21 22:00

Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:

Razstave V Tej Kategoriji:

Razstave
- Kva dogaja / janez + mojca u Lublan
- Kje je ključ?
- "PREDSTAVLJAMO VAM UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) "
- Razstava "Jože Rupnik: fotografska pripoved"
- Mozaiki v tinjskem Domu-Avstrija
- Slikarska razstava "Portali in travnice"
- Brezplačen ogled razstave Razumsko oko
- Foto razstava "PLEČNIKOVA LJUBLJANA"
- Gostujoča razstava "ČLOVEKA NIKAR ... Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo"
- Medkulturni dialog – druge kulture me bogatijo
- Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji
- Razstava Borisa Kalina na gradu Kromberk
- Razstava absolventov krajinske arhitekture 2007/2008
- Galerija HYPO Ljubljana - Odprtje razstave 'SLIKE IZ ATELJEJA' slikarke Lučke FALK, dne 12. februarja 2008 ob 18. uri
- Ostengruppe, oblikovalska razstava

Trenutno Online:

4 clanov, 40 gostov:
BlindPoet, Dex, Grimmy, HocusPocusCrocus, Google, MSN.com, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Slurp, Speedy Spider

Iskanje:

No comments yet

Kategorije: Razstave Likovne Razstave Instalacije Fotografske Razstave Arhiterkurne Razstave Fotografske Razstave Projekti Razstave