Keramika in risba v Galeriji ZDSLU
Refleksije Če poznaš atelje Karla Plemenitaša, ki je kot majhen trikotnik na podstrešju nekdanje vile Pod turnom, lahko v primeru obiska doživiš lepo presenečenje. Zdi se ti, da si se preselil ali vstopil v njegove risbe, v neštete terakotne elemente, v snežno bele mavčne odlitke z nepogrešljivo tanko nežno risbo, da si med toplimi keramičnimi barvami, da se je atelje spremenil v stotero refleksijo njegovega opusa. Ni potrebno razmišljati, da je atelje premajhen, da so njegova umetniška dela stisnjena in skoraj že v nevarnosti, da se "premaknejo", ampak te ožari toplota, ki jo oddajajo njegove forme. Tople rjave in svetle barve "odtisnjene" na mavčnih ali na keramičnih podlagah, ti dajejo veselje do vsake podrobnosti, ki jih čutimo kot drobne skušnje prenesene z risbe, s tenkočutno občutljivo spretnostjo, s prirojeno nadarjenostjo, položene na trdno snežno belo mavčno podlago, na tršo žgano glino, ali na keramično-emajlirano obliko. Pod prsti jo otipamo, a jo smemo le gledati, gladimo z očmi, to mehko in krhko risbo, počivajočo za vedno na svojem ležišču. Občutiš, da je spona med črto na papirju in odtisem na trdni podlagi zabrisana, združen je pojem umetnine, ki biva v svojem enkratnem prostoru. Zato so njegova dela nedvomno povezana s prostorom v katerem ustvarja. Pa tu ni vedno mišljen delovni konkreten prostor, temveč tudi okolje v katerem živi in se giblje. Odvisno od umetnikovega razpoloženja, od energije, od sreče, žalosti od miselnega sveta, od trenutnega prostora. Nastajajo skice, osnutki drobnih zapisov, s svinčnikom ali pisalom ki je pri roki, bodisi na koščke časopisnega papirja, na popisane lističe, ki nato spominjajo na fragmente intimnega dnevnika. Tu je zapisana vsa lepota, estetika, bolečina in ljubezen, ki umetnika spreletava skozi vsakdan. In ko ustvarja v mavcu ali v glini, v to polje skrbno vstavlja svoje znake in simbole. Kot da bi oživljal podobe svojih trikotnikov ter tiste drobne krožne forme, ki se na keramičnih in emajliranih krožnikih svetlikajo kot dežne kapljice. Kot lasje tanka je plast keramične neposode, kakor jo je imenoval umetnik, je kot "okroglasta" ploskev, kot lupina, kot drobec neke praforme, ki se oklepa lastne biti in postane likovno telo. Karel Plemenitaš je tista generacija umetnikov, ki so študirali pri profesorjih Bogdanu Borčiču in Marjanu Pogačniku, pri umetnikih, ki sta bila sprejemljiva za vse novosti, ki sta bila zelo moderna ter radodarno zazrta v vse kulture sveta. Kljub močni čustveni navezanosti na dom, domovino, sta dala študentom tisto širino in svobodo, s katero so pozneje v svojem življenju in v svojih delih sporočali široko intelektualno vsebino, ki pa vsaka po svoje odseva osebno senzibilnost. Karel Plemenitaš je s tem znanjem odšel v svet kjer je nadaljeval svoja začetna iskanja tudi pri norveških profesorjih Arne Aseju, Ole Lislerudu na oddelku za keramiko ter Dag Hofsetu. Slikar Karel Plemenitaš nam skuša v svojih delih skozi retrospektivni pogled sporočiti sistem osebnih izkušenj ter spoznanj, ki se nam na zunaj zdijo preveč abstraktna, da bi jih razpoznali. Vendar pomembno je dvoje očišč, tisto, ki jo vidi oko, in tisto, ki jo skriva subjektivnost dela. S simboli iz številnih skic, nam slikar spremeni krajino ali podobo ali določeno impresijo v značilno tanko ploskev, ki se kakor nežen cvet oprime trdne ploskve in postane otipljiva. Očitna je notranja ekspresivna retorika, tista skrivna izrazna moč v kateri živi avtorjevo delo. Značilna je njegova reducirana barvna paleta. Okraste barve prikličejo toplino občutja zemlje, v kateri čutimo nostalgijo po prvobitnosti, po materiji, in ki gledalcu pričara vtis otipljivosti. Njegovi liki prevzamejo funkcijo notranje pisave, njegovega vizualnega jezika, postanejo male figuralne kompozicije, v katerih živi nenehno dogajanje in tudi ves življenjski proces. Umetniki si prizadevajo slediti trendom sedanjega časa, v katerem se odraža in prevladuje veliko dolgočasja in obupa. Slikar Karel Plemenitaš pa s svojim pozitivizmom slavi življenje in se kot abstraktni umetnik tudi zavestno obrača k preteklosti, k tradiciji, k prvobitnosti, z vso svojo kreativnostjo hrepeni po smislu lepote in življenja. Marja Lorenčak Kaj: Razstava Kdaj: pet, 19.9. ob 19.00 do pon, 20.10. Kje: Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana Vstopnina: prost vstop Dodajte svoje mnenje o razstavi
Mnenja uporabnikov o "Keramika in risba v Galeriji ZDSLU" |
Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:Razstave V Tej Kategoriji:
Razstave - fotografska razstava Ivana Šenvetra KJER SO ROŽCE - TAM JE LJUBEZEN, galerija Zdravstvenega doma Hrastnik - Michele Drascek: Interval - Arjan Pregl - Review / Preview - DK: Prehajanja k modernim skrbem - Zora Stančič: Na prvi pogled / At the First Sight - Rafael Samec: Praznik svetlobe, razstava slik in skulptur iz voska. Predstavitev monografije Rafael Samec - RAZSTAVA PRAZNIK SITUL - 11. Festival mladih kultur Kunigunda - Dream team' - Nagrada skupine OHO 2007 - Odprtje razstave del akademskega slikarja ZLATKA GNEZDE - STOLI / CHAIRS - Edvard Zajec Umetnik in računalnik - Realnost abstraktnega - III. Ex - tempore 2007 Logatec - Otvoritev razstave Franceta in Roka Slane Trenutno Online:9 clanov, 27 gostov: CoffeeCup, Fangs, MagicStick, Moby, MyGrassIsGreener, PumpkinPie, S4m80, TeamWork, YvY, Crawler, Gigabot, Google, MSN.com, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Slurp, Speedy Spider Iskanje: |
No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
