Razglednice spomina Nataše Ribič, Pokrajina iz voska Natalije Šeruga
 Natalija Šeruga je rojena leta 1971 v Mariboru. Diplomirala je iz slikarstava na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ( 1999 ), kjer je tudi magistrirala ( 2003 ). Kot svobodna umetnica živi Radencih. Slikarka se je predstavila že z več slikarskimi razstavami, nazadnje lani 2007 z razstavo Armamxa v Miklovi hiši v Ribnici, za razstavo Pokrajina iz voska pa je pripravila 61 manjsih del. Dela so na grundiranih papirjih-listih iz slikarkine 121 let stare knjige:Kramers' new pocket dictionary of the English-Dutch and Dutch-English languages. Kramers, Jacob,(G.B. van Goorzonen, 1887) . Vsako delo ima naslov po pripadajoči številki strani v slovarju. Dela so velikosti 10×14 cm, narejena v tehnikah oglje, kreda, pastel, svinčnik, barvni svinčnik, grafit, tuš, radirka na papir. Risbe je slikarka vstavila v silikon in pribila na steno galerije. V krajsem zapisu ob razstavi je slikarka zapisala, da jo zanima razpad del in minulo. RAZGLEDNICE SPOMINA NATAŠE RIBIČ Slikarstvo Nataše Ribič se praviloma dogaja v obliki obsežnih, notranje kompaktnih serij, katerih medsebojna povezanost pa ni nujno razvidna na prvi pogled ali pa takšna postane šele ob ogledu njenega celotnega opusa. Serija z nenavadnim naslovom Razglednice spomina se tako tematsko v marsičem navezuje na serijo Water iz devetdesetih let, le da je takrat šlo za abstraktni izraz, pri katerem pa so se nekatere forme že strnile v skoraj prepoznavne krajinske elemente. Na tokratnih figurativnih krajinskih slikah je voda prisotna v različnih oblikah, bodisi kot površina morja, tok rečic, padajočih čez slapove, kot plast snega na pobeljenih pobočjih, odsevna površina, koprena meglic nad širno travnato ravnico ali kot dramatični zbor oblakov nad pokrajino. A pri teh slikah pravzaprav ne gre za vodo, pač pa za tisto, kar ta s svojo široko simboliko (med drugim simbol življenja na splošno in duhovnega življenja, očiščevanja, obnavljanja, razodetja …) predstavlja in za to, kar vedno znova prinaša in neizbežno tudi odnaša. Večina platen je poslikanih z bledo rjavimi ali pritajenimi modrimi toni, barvami torej, ki spomnijo na podobe iz zgodnjega obdobja fotografije. Takšen vtis še podkrepijo obrobe na nekaterih slikah ter značilno fotografsko kadriranje. O tem konec koncev govori tudi naslov serije, ki pa ga gre jemati s pridržkom. Prizori s slik namreč niso ravno »razgledniški« v danes uveljavljenem pomenu besede, morda pa so blizu njenemu izvornemu pomenu. Slike (pogosto poimenovane s poetičnimi ali pomenljivimi naslovi, npr. Pred morjem pridejo valovi ali Pandora in Leteči Holandec) kažejo razgled na skrbno izbrane pokrajine, a ne želijo biti zgolj umetniška upodobitev le-teh. Prizori so namreč prežeti s temno romantično atmosfero in z globoko simboliko, ki gledalca vabi onstran preprostega videza, v zastrto (meglice), duhovno dimenzijo videnega. Kamniti morski zalivi, krhka jadrnica na brezbrežjih morja, odblesk svetlobe na vodi, odsev golih, vitkih dreves v njej, obris temnega spečega naselja, samotna gugalnica iz zveriženega železa … imajo opraviti s spomini, z nepresegljivo, pogosto bolečo odsotnostjo minulega, z danostmi življenja nasploh, predvsem pa z njegovimi skritimi, težko ujemljivimi plastmi. Naslovni spomin ni zgolj avtoričin, čeprav je nekatere fotografske predloge za slike posnela sama. Še več jih je našla v zaprašenih škatlah, v starih revijah ali knjigah o zgodnjem obdobju fotografije, nato pa jih v novem mediju avtorsko preoblikovala. Tako je svoje spomine na videne pokrajine, opredmetene v fotografijah, prepletla s tujimi, starejšimi, jih prenesla v naslikane prizore, osvetljene le s šibko, včasih komaj brljavo svetlobo, kot je šibka lučka spomina na podobe, ki so jih spočele. Tovrstna mešanica lastnih in tujih, podoživetih spominov, porodi neko specifično melanholijo, v kateri se nerazločljivo prepleteta, zlijeta obče in osebno. Slike nas nevsiljivo, mehko prestavijo v samo bit preteklosti, v neizbežno danost, v kateri koreninimo in ki nas ves čas, iz leta v leto, iz ure v uro, iz trenutka v trenutek, kot neprizanesljivi, včasih nežni, drugič grobi vrtinec, srka vase. In na samem dnu tega vrtinca, v njegovi najbolj temni temini, nas čaka velika, a preprosta skrivnost, katere zastrti odsev lahko uzremo tudi v Razglednicah spomina. Vladimir P. Štefanec Kaj: Likovna razstava Kdaj: tor, 9.9. ob 19.00 do sob, 27.9. Kje: Galerija Equrna, Gregorčičeva 3, Ljubljana Vstopnina: vstop prost Dodajte svoje mnenje o razstavi
Mnenja uporabnikov o "Razglednice spomina Nataše Ribič, Pokrajina iz voska Natalije Šeruga" |
Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:Razstave V Tej Kategoriji:
Razstave - Prv listi - Razstava grafičnih voščilnic - Franc Mesarič, Figure 2002 - 2008 - RAZSTAVA, MAJSKI SALON 2006 - VZTRAJANJE - Otvoritev razstave Točka Matevža Časa - 12. Slovenska kiparska razstava: Figura kot kip, kip kot figura - III. Ex - tempore 2007 Logatec - Fulvio Tomasi: Dal profondo - 20/21 NOVA ARHITEKTURA V MARIBORU - Razstava "Novo v letu 2007" - Umetnost-slavospev življenju - MP_xp_14 DECLARATIVE ART - Utrinki življenja - fotografska razstava Barbare Grm - Portret časa. Portret turista. Portret prostora. BARBARA JAKŠE JERŠIČ STANE JERŠIČ - Meteorit iz Avč v dolini Soče 1908 - 2008 Trenutno Online:10 clanov, 33 gostov: DewDrop, Gilbert, GoldenNature, HappySnapper, Horselover, InnocentPuPs, Kara, SplitDog, StraightToThePoint, Sunburst, Crawler, Google, Archive.org, MSN.com, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Slurp, Speedy Spider Iskanje: |
No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
