Skulpture Antona Hermana v Galeriji ZDSLU
 Kiparstvo kot zgodovina in post - avantagarda Znano je, da posamezne slogovne usmeritve, ki so mnogokrat bistveno določale likovni razvoj na Zahodu, pri nas niso vedno bile ustrezno sprejete. In sicer v tem smislu, da niso imele večjega števila predstavnikov kot avtorjev, pa tudi splošne razmere zanje niso bile vabljive, oziroma ni bilo mnogo naročnikov, ki bi iskali prav takšen slog in so rajši izbirali že znane, pa čeprav konservativnejše variacije. Pravzaprav nismo imeli sreče že z renesanso, ki pomeni začetek novega veka, ne le v slikarstvu, pač pa tudi v znanosti, humanizmu. Dosti pozneje je bilo nekaj podobnega z začetki modernizma, ki smo ga zamudili kar nekaj desetletij, kar se sicer mogoče ne sliši mnogo, a če je njegovo obdobje v polnem razvoju potekalo kakšnih sto let, potem je to vendar precej. Ker tudi v naši novejši likovni produkciji prepoznavamo posamezne časovne zamike v razmerju do obdobja, ko se je neki slog pričel, so primerjave z zgodovino povsem ustrezne. Vendar moramo dodati, da ti zamiki o katerih govorimo, vendar niso bili brez kakovostnih učinkov. Kajti, čeprav naši avtorji niso bili mnogokrat v prvi generaciji, ki je v širšem evropskem prostoru uveljavljala posamezne novosti, pa so jih pozneje na lasten, lahko rečemo izrazito individualen način obravnavali. Zato na površini ta dela sicer lahko učinkujejo kot neposredno vključevanje v posamezen slog, vendar pa imajo mnogokrat poleg tega še povsem lasten izraz in zato dobijo povsem nov status. To pa pravzaprav pomenijo tiste značilnosti, ki jih lahko ob pozornejši analizi vendar prepoznavamo kot izključno naše, oziroma vsebujejo nacionalne posebnosti, ki jih tudi sicer najdemo v našem značaju. V času po modernizmu se v likovni praksi srečujemo s številnimi slogovnimi variacijami, ki izhajajo iz njega. Zanimivejši avtorji ne povzemajo neposredno posameznih izhodišč iz omenjenega obdobja, pač pa le posamezne poudarke, ki jih pretvarjajo in jim dodajajo takšne posebnosti, kateri so produkt novejšega časa. Podoben koncept najdemo tudi pri kiparskih delih Antona Hermana, ki ga poznamo kot avtorja več različnih serij. Novejša ima značaj neokon- struktivizma, ki je bil prisoten že predhodno na različne načine v njegovem kiparstvu, kakor tudi grafiki in risbi. Če povzamemo nekatere poudarke iz njegovih prejšnjih del, lahko ugotovimo, da ta vsebujejo neposredno komunikacijo s sočasnimi družbenimi in likovnimi tokovi. Poznamo obsežno število del, ki so nastala v osemdesetih letih in aktualizirajo naš odnos do narave, s čimer dobija ta dela tudi ekološko naravnan smisel. V času poznega socializma, ko je družba bila že pripravljanena na spremembe, se je v njegovem odnosu do likovnega izoblikovalo vprašanje svobode posameznika. Če ti poudarki niso bili vedno ustrezno sprejeti, jih lahko danes dosti bolj objektivno vmeščamo v kontekst našega novejšega socialnega razvoja. Novejša dela, ki jih je pripravil za razstavo se od njegovih predhodnih razlikujejo po številnih posebnostih, tako, da lahko ocenjujemo, da gre pravzaprav za novo stopnjo v njegovem razvoju. Ker se izraz teh del še vedno profilira, gre na tej stopnji govoriti predvsem o predlogah, ki bodo na razstavi dobile nov pomen. V okvire njegovega večletnega delovanja se smiselno vključujejo tudi zaradi tega, ker predstavljajo eno izmed poglavij s katerimi dobiva nov pomen produkcija poznega modernizma, za katero še vedno velja, da je dala bistveni značaj prejšnjemu stoletju, zlasti njegovi avantgardni poudarki. Sicer pa gre dodati, da so dela hkrati modeli, ki ponazarjajo abstraktne kipe, ki bi naj bili postavljeni v bistveno večjih dimenzijah na javnem mestu. Boris Gorupič Anton Hermen se je rodil 1943 v Galiciji pri Celju. Zaključil Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral iz kiparstva (profesor Drago Tršar) leta 1975. Študijsko se je izpopolnjeval v Rimu pri Giacomu Manzuju in na milanski Breri pri Giancarlu Marchezeju med letoma 1978 in 1979. Živi in dela kot svobodni umetnik v Galiciji pri Celju. Je avtor več javnih plastik; v Velenju, Topolšici, Ljubljani, Šoštanju. Kaj: Razstava Kdaj: čet, 3.4. ob 19.00 do pet, 25.4. Kje: Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana Vstopnina: Vstop prost Dodajte svoje mnenje o razstavi
Mnenja uporabnikov o "Skulpture Antona Hermana v Galeriji ZDSLU" |
Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:Razstave V Tej Kategoriji:
Razstave - Otvoritev razstave »Il reale dell'astratto« - 3-D ljudje - Andrej Kamnik (SI) v sodelovanju s Studiom Roosegaarde (NL): "Wind model - Flow 5.0" - V odkrivanju Plečnikovih sledi - Iz zbirke kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju - VZPOREDNE EKONOMIJE - Občasna razstava Orožje - Zap! - Ta veseli dan kulture - ZLATA MRZLICA - Razstava IX. malega likovnega tabora - TO NI OTROŠKA IGRA - Od računalnika do pastelov in nazaj - Tao G. Vrhovec Sambolec: 'Virtualne luknje' - Odprtje slikarske razstave Zmago Modic Trenutno Online:4 clanov, 28 gostov: Clatterkeys, FollowTheLights, HoustonKnockout, LadyWoman, Gigabot, Google, MSN.com, Najdi.si/3.1, Cobion.com, Slurp, Speedy Spider, Yandex Iskanje: |
No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
