Vlado Stjepić, Risbe

slikarska razstava

Vlado Stjepić : Risbe

Ob razstavi akademskega slikarja Vlada Stjepića, ki jo je naslovil Risbe, se bo verjetno marsikdo vprašal, zakaj se zadnje čase v tem razstavišču Galerije Božidar Jakac kar vrstijo razstave na temo risbe. Odgovor je preprost, saj gre bolj za naključje, vezano na naslavljanje razstav, in nikakor ne za ponavljanje videnega. Medtem ko je bila razstava lanskoletne bienalne razstave Pogled 4 – Risba v kontekstu posvečena različnim področjem, kjer se risba danes pojavlja, in različnim izraznim sredstvom, je bila razstava z naslovom Digitalna risba Blaža de Glerie plod izbora najzanimivejšega avtorskega prispevka na njej.
Vlado Stjepić se nam tokrat predstavlja s povsem po svoje pojmovanimi risbami, ki jih lahko le pogojno tako opredelimo. Stjepić pri svojih risbah namreč izhaja iz dejstva, da je osnova oziroma izhodišče za risbo točka, ki že kot taka zadostuje kriterijem opredelitve risbe. Točka kot osnovna intervencija na nosilcu pa lahko v sožitju s črto, linijo oziroma potezo in končno z vsem tistim, kar ustvarjalec še prida – kot na primer Vlado Stjepić - sobiva kot celostna podoba, ki jo lahko poimenujemo risba, čeprav je končna podoba marsikdaj bliže pojmu slike.
Ko razmišljam o najnovejših delih Vlada Stjepića, ki jih predstavlja na tej razstavi, ne morem mimo njegovega dosedanjega dela. Mimetičnost njegovih najzgodnejših del se je že kmalu po končani akademiji skorajda povsem razgubila. Le občasno še zaznamo sledi posameznih likov, ki se gledalcu izluščijo zgolj preko asociativne izkušnje. V tistem času je v ospredje njegovega ustvarjalnega zanimanja stopila prvinskost likovnega izražanja. Povsem se je posvetil kompoziciji, raziskovanju barvnih odnosov in strukturiranju slikarske površine. Njegov ustvarjalni kredo se je tedaj usmeril v polje velikopotezne barvne abstrakcije. Pri svojem ustvarjalnem delu ga je že tedaj vse bolj zanimalo doseganje »globin« slikarskega polja. Imaginarno prostorskost je dosegal s plastenjem barvnih nanosov in kolažiranjem različnih materialov. Ob tem je zanimivo, da se je s to problematiko sočasno, in to zelo uspešno, ukvarjal tudi na področju črno-bele fotografije. Bodisi da je v objektiv ujel motiv, ki je vseboval trenutek prosojne večplastnosti, bodisi je v ta namen združeval več namensko posnetih motivov.
S tokratno razstavo najnovejših risb, kot jih sam poimenuje, le še potrjuje, da še vedno stoji na trdno zastavljeni ustvarjalni poziciji, ki ji še danes, po več kot dvajsetih letih, zvesto sledi in jo nadgrajuje. V mislih imam že prej omenjeno Stjepićevo raziskovanje »globinskosti« slikarskega polja, ki je vse do danes ostal osrednji motiv njegovega ustvarjanja. Pri tem je zvest tudi osnovnemu ustvarjalnemu principu, torej plastenju slikarske površine. Že v njegovih zgodnejših delih smo lahko zasledili, da je ta rezultat dosegal med drugim tudi s principom tako imenovanega akcijskega slikarstva. V novejših delih Vlada Stjepića pa ne gre več za gestualno slikarstvo s klasičnimi slikarskimi sredstvi, kot ga poznamo iz zgodovine likovne umetnosti. Spontanost je namreč pri Stjepiću le navidezna oziroma je prisotna le v manjši meri. To dokazujejo številne skice in manjše risbe, ki so predstavljene tudi na tej razstavi. Pred nami so pravzaprav pripravljalne risbe, ki precej natančno predvidevajo način akcije oziroma gestualnosti – ritmično nanašanje barve z zamahi palice ali kosmom vate in z vedno novimi in po naključju izbranimi pripomočki, ki jih najde v svojem vsakdanjem okolju. Osnovna razlika med njegovim in delom omenjenih predhodnikov je torej v tem, da Vlado Stjepić rezultate svoje ustvarjalne akcije skrbno proučuje in jih nadvse premišljeno vklaplja v proces svojega neposrednega ustvarjalnega akta.
Plastenje barvnih sledi odtisov, ki so praviloma v odtenkih črne in bele barve in različnih oblik, pogosto podkrepi z dodatnim nanašanjem folij različnega papirja, tkanine ali pa zgolj sukanca, ki še dodatno strukturirajo slikovno polje. Posebno pozornost posveča izboru tkanine in papirja. Med tkaninami praviloma izbere gazo različnih gostot, med papirji pa rižev papir ali katerikoli drugi, ki mu ponuja dovolj zanimivo strukturo in primerno prosojnost. Tkanina gaze že s svojo strukturo hkrati prekriva in razkriva poslikavo osnovne ploskve. Vlado Stjepić pa ta ritem tkanja včasih tudi namenoma prekinja z dodatnimi intervencijami (trganje, praskanje, kopičenje in podobno). Na ta način dosega spet nove rastre, s katerimi lahko spet na drugačen način izraža ritem slikovnega polja. Posebno vlogo pri doseganju tovrstnih rezultatov ima v njegovih delih tudi bombažni sukanec. Vlado Stjepić dosledno uporablja le nit bele ali črne barve, s čimer še poudari monokrom značaj končne podobe. Sukanec mu predstavlja svojstveno izrazno sredstvo, saj jo lahko svobodno vodi in fiksira na slikano osnovo. Z njo v ritmu osnovne linije tkanja zakriva želene dele poslikanega nosilca. Tako v nekem smislu nadomešča lastnoročno avtorsko risbo, ki hkrati predstavlja tudi alternativo pretirano urejenemu rastru industrijsko izdelane gaze.
Ker Vlada Stjepiča kot izrazitega predstavnika modernizma zanima izključno likovna izraznost, stopi učinek sporočilnosti v njegovih delih povsem v drugi plan ali ga pa sploh ni moč izluščiti. Pa vendar. V sledenju dosedanjemu opusu Vlada Stjepća zaznavamo ta moment v smislu izpovedovanja lastnih razpoloženj. To se odraža tako v izbranih izraznih sredstvih, kot je na primer kolorit, ki se giblje posledično v razponu od nekdaj precejšnje barvitosti do sedanjega dosledno črno-belega niansiranja, kot tudi v ritmu slikarske površine.
Vlado Stjepić je že pred skoraj dvajsetimi leti v slogu vizualne poezije slikovito opisal svoja občutenja in ne nazadnje postopke ob likovnem ustvarjanju, ki jih je v nadaljevanju zapisa še natančneje opisal in razčlenil. Zapisal je: »Slikati s srcem in glavo, roko in kladivom, nožem in trebuhom, kristalom in kravjim vimenom, lesom in kamnom, vodo in ognjem, trgati in lepiti, božati in udarjati, rezati in sestavljati, dotakniti se kače in piti vodo na izviru.« Mislim, da ta zapis še danes zelo ustreza opisu ustvarjalne vitalnosti Vlada Stjepića, kot ji sledimo na njegovi tokratni razstavi.

Barbara Rupel

Vabimo tudi k ogledu ostalih stalnih zbirk !
___________________________________________________________
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki
T: 07/49 87 008, 49 87 108
F: 07/49 87 335

Odpiralni čas:
torek - nedelja 9.00 - 18.00
Ob ponedeljkih zaprto.
www.galerija-bj.si
Email this person

Kaj: Likovna razstavaKdaj: pet, 31.8.
ob 20.00 do ned, 30.9.
Kje: Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Vstopnina: Prost vstop !

Dodajte svoje mnenje o razstavi

Mnenja uporabnikov o "Vlado Stjepić, Risbe"

Priporoci
Tvoje ime
bbcode Poravnava levo [left][/left] Poravnava center [center][/center] Poravnava desno [right][/right] Citat [quote][/quote] [spoiler][/spoiler] Koda [code][/code] Spisek \n[list]\n1\n2\n3\n[/list]\n Vodoravna crta [hr] Presledek [_] Akronim [ac=explanation][/ac] Odstavek [p][/p] Slika [img][/img] Slicica [t=thumbnail][/t] Stolpec levo [colleft][/colleft] Stolpec desno [colright][/colright] URL [url][/url] Email [email][/email] Crna pisava [black][/black] Siva pisava [grey][/grey] Temno modra pisava [sea][/sea] Modra pisava [blue][/blue] Svetlo modra pisava [sky][/sky] Zelena pisava [green][/green] Rumena pisava [yellow][/yellow] Oranžna pisava [orange][/orange] Rdeca pisava [red][/red] Bela pisava [white][/white] Roza pisava [pink][/pink] Vijolicna pisava [purple][/purple] Stran (po ID) [page][/page] Uporabnik (po ID) [user=][/user] Zastava (vpiši kodo) [f][/f] Povezava do datoteke iz Osebnega prostora [pfs][/pfs] Tema [topic][/topic] Objava [post][/post] PS povezava [pm][/pm]
Umetniška dela
Izvedba
Lokacija
Povprecna ocena
Math Captcha: